Smo na dopustu! Vaša naročila bodo odposlana po 1. 8.! Skrij obvestilo

O kremah za sončenje in zakaj jih ni priporočljivo izdelati doma

Po razburkani in čustveno izčrpujoči pomladi se tega poletja še posebej veselimo! Kaže, da nam ne bo treba #ostatidoma in da se bomo naužili sonca, morja in vročine. Seveda ob tem takoj pomislimo na kremo za sončenje. Ker me zadnje dni množično sprašujete, kdaj bo delavnica o izdelavi krem za sončenje, sem se odločila, da objasnim, zakaj je kremo za sončenje bolje kupiti kot izdelati doma.

Poglejmo si nekaj dejstev, na osnovi kateri sem se odločila, da si kreme za sončenje ne bom izdelala sama, temveč jo bom raje kupila. In zakaj to priporočam tudi tebi.

Kaj so UV žarki in kako vplivajo na našo kožo?

UV-žarke delimo v tri skupine:

– UVC so žarki najkrajših valovnih dolžin (100-290 nm) in ne dosežejo zemeljske površine, zato na našo kožo ne vplivajo.
– UVB so žarki krajših valovnih dolžin 290-320 nm. Prodrejo v povrhnjico in zgornji del usnjice. Na koži povzročijo porjavitev in opekline ter povzročajo kožnega raka.
– UVA žarki imajo valovno dolžino 320-400 nm in prodrejo v nižje plasti kože. Posledice UVA žarkov niso vidne takoj. Vplivajo na vezivno kožno tkivo, kolagen in elastin ter povzročijo so vzrok za nastanek kožnega raka.

Koža ima lasten zaščitni čas, ki je odvisen od tipa kože in moči sonca.

Porjavelost je pravzaprav posledica delovanja obrambnega mehanizma kože. Melanociti (celice, ki se nahajajo v bazalni plasti epidermisa) začnejo proizvajati melanin, pigment, ki kožo ščiti pred škodljivimi vplivi ultravijoličnega sevanja. S prekomerno izpostavljenostjo sončnim žarkom pride do poškodb kože.

Kakšne poškodbe lahko nastanejo na koži?

Poškodbe epidermisa ali povrhnjice:
– opekline; pordela in otekla koža, mehurji
– porjavitev
– eritem (rdečina)
– odebelitev epidermisa
– rdečica zaradi razširitve žil

Poškodbe dermisa ali usnjice:
– poškodbe DNK
– poškodbe elastičnih vlaken
– fotostaranje (nastanek gub, suha in občutljiva koža, neenakomerna pigmentacija)

Kaj pomeni SPF in kako morajo biti označeni izdelki za zaščito pred UV žarki?

Izdelek za zaščito pred soncem mora vsebovati:
– zaščito pred UVB-žarki (SPF)
– zaščito pred UVA-žarki (PFA = Protection Factor of UVA))

SPF je razmerje med energijo UVB-sevanja, ki povzroči minimalno rdečino na zavarovani koži, in energijo UVB-sevanja, ki povrzoči minimalno rdečino na nezavarovani koži.

Zaščitni faktor poveča lasten zaščitni čas kože, torej maksimalno izpostavljenost soncu, da nas ne opeče. Če smo na soncu 10 minut, brez da nas opeče, smo lahko z uporabo kreme s SPF 30 na soncu lahko 30x dlje, torej 300 minut.

SPF mora biti označen tako, da je SPF na embalaži enak ali manjši od izmerjenega SPF – na primer, da je izdelek označen s SPF 6, mora biti izmerjeni SPF med 6 in 9,9. Da je SPF označen 30, mora biti izmerjeni SPF med 30 in 49,9.

Na izdelkih ne sme biti napisano, da zagotavljajo popolno zaščito pred soncem. Izdelek s SPF 15 absorbira 93 % sončnih žarkov, izdelek s SPF 30 pa 97 %.

Pri nakupu izdelkov moramo preveriti spekter zaščite (ali ščiti tako pred UVB kot pred UVA žarki) in vodoodpornost (ali se izdelek ne spere z vodo).

Izdelek je učinkovit le, če na vsak kvadratni centimeter kože nanesemo  2 mg izdelka. To pomeni kar 35 ml za odraslo osebo!

Katere UV filtre poznamo?

1. Organske (kemijske): Absorbirajo UV-žarke (na primer 4-MBC, OMC, HMS, oxybenzon, OD-PABA).

2. Anorganske (mineralne): Odbijajo UV-sevanje (na primer cinkov oksid in titanov dioksid).

Za mineralne filtre je značilno, da se ne vpijejo se v kožo, temveč ostanejo na površini – kot bi se namazali s tisočimi majhnimi ogledali, ki odbijajo sončno svetlobo. Zaradi tega na koži pogosto puščajo belo sled. Ker mineralni filtri ne prodirajo v kožo, ne povzročajo alergijskih reakcij, kar je njihova prednost v primerjavi z organskimi filtri.

Katere UV filtre uporabimo v naravnih kremah?

V naravnih kremah za sončenje bomo najpogosteje našli kombinacijo cinkovega oksida in titanovega dioksida.

Cinkov oksid naj bi nudil boljšo zaščito pred UVA žarki, titanov dioksid pa pred UVB žarki. Heike Kaeser, nemška strokovnjakinja in avtorica odličnih knjig o naravni kozmetiki, za izdelavo sončnih krem priporoča kombinacijo obeh filtrov v skupno 10 % koncentraciji. V svojih recepturah mineralne filtre najpogosteje vgradi v  emulzije (losjon, mleko, krema) ali oleogele. 10 % koncentracija mineralnih filtrov naj bi pomenila SPF do 20.

Tudi sama sem pred leti sledila napotkom strokovnjakinje in se lotila raziskovanja ter izdelave tovrstnih krem (leta 2013 sem sem prav v tem blogu objavila recept za kremo za zaščito pred soncem). Danes, ko imam več znanja, se mi to vsekakor ne zdi smotrno. Menim, da je izdelava učinkovite kreme za sončenje v domači kuhinji nemogoča in sicer iz dveh razlogov: pomanjkljivo znanje in nedostopnost laboratorijske opreme.

Čeprav se sliši mikavno, da mineralne filtre preprosto vgradimo v emulzijo in tako izdelamo z zaščitnim faktorjem, je treba vedeti, da bo varnost in učinkovitost izdelka odvisna od številnih dejavnikov. Med drugim sta titanov dioksid in cinkov oksid reaktivni sestavini, zaradi česar je stabilnost kreme nižja. Cinkov oksid lahko vpliva na pH izdelka in povzroči nastanek grudic. Sprememb v stabilnosti pogosto ne bomo zaznali s prostim očesom.

Da bo naš izdelek varen in učinkovit, moramo natančno proučiti naslednja vprašanja:

  • Ali ima krema primeren SPF?
  • Je izdelek vodoodporen?
  • Ali so vključene sestavine fotostabilne in termostabilne?
  • Je izdelek ustrezno konzerviran?
  • So vsa uporabljena rastlinska olja primerna za poletne kreme?
  • So vsa uporabljena eterična olja varna za poletne dni?
  • Kako uporabljene sestavine vplivajo na stabilnost, pH in SPF izdelka?
  • Kakšen je medsebojni vpliv uporabljenih sestavin?

Samo laboratorijski test lahko pove, ali je izdelek zares učinkovita zaščita pred UV žarki.

Recepti in napotki, ki škodijo

Prepričana sem, da bom tudi to poletje na spletu brala o tem, kako se lahko pred UV žarki zaščitimi z rastlinskimi olji (malinovo olje je ponavadi zvezda poletja). Celo eterična olja naj bi imela zaščitni faktor …

Najbolj zaskrbljujoče so recepture, pri katerih preprosto seštejejo domnevni SPF posameznih sestavin (npr. karitejevo maslo naj bi imelo SPF 10, kokosovo olje SPF 10, potem pa še ščepec cinkovega oksida, pa imamo izdelek s SPF30!). Če naletite na takšne “zvarke”, vas prosim, da avtorje opozorite na nevarnost širjenja tovrstnih informacij.

Če želiš vedeti več o uporabi rastlinskih olj v poletnih dneh, preberi ta blog. O fototoksičnosti eteričnih olj pa sem pisala tukaj.

Za konec

Kot vidiš, sončni žarki niso hec za našo kožo. Nenazadnje je izpostavljenost UV žarkom najpogostejši vzrok za staranje kože.

Namesto precenjenih anti-age krem si raje privošči kvalitetno kremo za zaščito pred UV žarki. Ne uporabljaj je samo poleti – dermatologi priporočajo, da se kreme z zaščitnim faktorjem uporabaljajo skozi vse leto.

Če iščeš nekaj naravnega, ti priporočam kreme z mineralnimi filtri – dobro vodilo pri nakupu so tudi certifikati naravne in organske kozmetike.

Namesto kreme za sončenje pa si izdelaj vedno aktualno maslo za telo, ki bo tvojo kožo pripravilo na poletje ali preprost sončni piling za telo. Če si izkušena izdelovalka naravne kozmetike, pa se preizkusi v izdelavi gela za po sončenju.

Prijetno ustvarjanje in čudovito razigrano poletje ti želim! Pa ne pozabi na dobri stari klobuk, lahka oblačila z dolgimi rokavi in prijetno senčko!

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja