Miti v domači naravni kozmetiki

Gliceril stearat SE-0

Izdelovanje kozmetike v lastni kuhinji postaja čedalje bolj priljubljeno. Kako tudi ne, saj lahko izberemo sestavine glede na lasten tip kože, izdelamo lastne recepture in se pri izdelavi neskončno zabavamo! Vendarle – če se izdelave domače kozmetike lotimo brez ustreznega znanja in poznavanja sestavin ter zgolj slepo sledimo receptom in napotkom, ki jih najdemo na internetu ali v nekaterih knjigah, si lahko pošteno škodimo!

Zbrala sem nekaj mitov in zablod, ki jih pogosto slišim na svojih delavnicah ali preberem na spletu.
1. Z naravno kozmetiko si ne moremo škoditi.
Zelo zmotno je prepričanje, da je vse, kar je naravno, povsem neškodljivo za nas. Tudi cvetni prah je naraven, vendar mnogim ljudem povzroča resne težave … Verjetno se strinjate, da krema s tinkturo volčje češnje ne bi bila najbolj posrečena izbira. Pri izdelavi naravne kozmetike se lahko kaj hitro zatakne, največkrat pri izbiri sestavin in pri doziranju.

  • Paracelzus, ki je živel v 15. stoletju, je rekel: “Vse v naravi je strup in vse je zdravilo, razlika je v odmerku.” V mislih ni imel zdravil sinteznega izvora, saj so bila takrat vsa zdravila in kozmetika “rožce” – sintezne spojine se pojavijo šele v 19. stoletju. Medtem ko ljudje pri jemanju zdravil strogo sledimo navodilom in upoštevamo odmerke (vsaj upam, da je tako), pri izdelovalcih kozmetike tega ne zaznam vedno. Največkrat je govora o “zmešaj malo tega, malo onega in dodaj par kapljic eteričnih olj …
  • POSEBEJ NATANČNI MORAMO BITI PRI ODMERJANJU IN IZBIRI ETERIČNIH OLJ! Številna eterična olja dražijo kožo in lahko sprožijo alergične reakcije, so fototoksična, hepatotoksična ali nevrotoksična.
  • Tudi rastlinska olja niso povsem nedolžna – največkrat je izdelovalcem kozmetike neznano dejstvo, da olja z večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami pod vplivom UV žarkov oksidirajo in pospešijo oksidativni stres kože. Zato niso primerna v dnevni negi poleti, kaj šele v kremah za sončenje!

2. Vse, kar nanesemo na kožo, lahko tudi pojemo (in obratno).
Če se malce pohecamo, bi lahko to tudi držalo … Medtem ko izdelujem svoje kreme, si zraven pogosto oblizujem prste: še posebej mi tekne kakavovo maslo, kokosovo olje, olje slivovih jedrc, pa kakšen hidrolat …
Vendar – neko snov telo prebavi čisto drugače, če jo zaužijemo, kot če jo nanesemo na kožo. Številne sestavine, ki jih lahko pojemo (recimo cimet), bodo ob nanosu na kožo povzročile draženje. Po drugi strani vsebuje naša kozmetika številne sestavine, ki niso primerne za uživanje – vendar so ob nanosu na kožo povsem neškodljive.
3. Naravna kozmetika ne vsebuje konzervansov.
Pogosto so udeleženke delavnice Kreme od A do Ž razočarane, ker v kremi uporabimo sintetični konzervans. “Ampak jaz bi rada povsem naravno kremo!” Žal, ko govorimo o emulzijah, v katerih uporabimo emulgatorje in mešamo olje in vodo, je konzervans neizogiben. Ne podpiram ideje, da lahko emulzijo brez konzervansov nekaj tednov hranimo v hladilniku. Morda je krema videti brezhibna, vendar v njej so si mikroorganizmi že ustvarili svojo družino, dedki in babice plešejo in skrbijo za svoje vnučke … 😉

  • ANTIOKSIDANTI (VITAMIN E), ETERIČNA OLJA, EKSTRAKT GRENIVKINIH PEČK ETC. NE ZAVIRAJO NASTANKA MIKROORGANIZMOV.

4. Z eteričnimi olji samo odišavimo naše izdelke ali prekrijemo vonj osnovnih sestavin.

“Dajmo malo več kapljic, da bo bolj dišalo!” ali “S katerim eteričnim oljem lahko prekrijem vonj karitejevega masla?” – pogosto slišim na delavnicah.

  • Eteričnih olj ne uporabimo zgolj za odišavljanje izdelkov – seveda je pomembno, da nam kremica prijetno diši in je vonj harmoničen. Vendar je ob izdelavi sinergij potrebno upoštevati delovanje eteričnih olj na našo kožo in njihovo varno uporabo.
  • Če ste navajeni na močne sintetične dišave v kozmetiki, boste potrebovali nekaj časa, da se navadite na bolj subtilen vonj eteričnih olj. Vendar z dodajanjem kapljic ne boste potencirali delovanja, temveč zgolj povečali možnost draženja kože in pojava alergijskih reakcij.

5. Rastlinska olja imajo visok SPF in so odlična zaščita pred UV žarki.
Grrr … Ni konca ne kraja o mitu olja malinovih semen, ki naj bi imel zaščitni faktor 30 +. Celo sama sem pred dvema letoma nasedla temu “mitu”, ki temelji na neki ponesrečeno interperirani raziskavi, v kateri so olju malinovih semen prisodili isti SPF kot testirani kremi z zaščitnim faktorjem. Potrebno je poudariti, da je bila to raziskava IN VITRO – IN VIVO pa je nekaj povsem drugega.

  • Olje malinovih semen, kot tudi orehovo olje, olje borage, svetlinovo olje, konopljino olje in številna druga, vsebujejo visok delež večkrat nenasičenih maščobnih kislin. To pomeni, da imajo nestabilne vezi, v katerih se ogljik se veže s kisikom. Posledica tega je oksidacija – po domače povedano, takšna olja hitro postanejo žarka. Če se s temi olji namažemo in gremo na sonce, na naši koži nastanejo prosti radikali – na ta način pospešimo oksidativni stres kože, namesto da bi ga preprečili.
  • Druga stvar, na katero moramo biti pozorni, je, da rastlinska olja ne nudijo nobene zaščite pred UVA žarki, ki dosežejo dermis, povzročijo prezgodnje staranje kože in poškodbe tkiva.

Koža je največji organ našega telesa, zato si zasluži posebno pozornost. Preučite sestavine, ki jih vključite v svoje izdelke in z njimi nikar ne pretiravajte!
Če bi se radi spoznali osnove izdelave kvalitetnih krem (emulzij), vabljeni na našo najbolj priljubljeno delavnico Kreme od A do Ž.
Za tiste, ki bi se radi poglobili v izdelavo kozmetike in samostojno razvijali recepture, je odlična izbira Tečaj formulacije naravne aromakozmetike.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.