Kako globoko v kožo prodre kozmetika?

Piše: Pia Berglez, dipl. kozmetologinja

Verjetno si se že srečala z zastrašujočim podatkom, da se od 60 do 100 % vseh snovi, ki jih naneseš na kožo, absorbira neposredno v krvni obtok. Vendar ali to zares drži?

Trditve, ki krožijo po spletu in govorijo o tem, da je naravna samo tista kozmetika, ki jo lahko pojemo, zagotovo ne držijo.

Če poznamo osnove o zgradbi in delovanju kože, ugotovimo, da to ne drži. Vzemimo banalen primer razkužil – si predstavljaš, da bi ob tako pogosti uporabi razkužil v času epidemije dejansko postali omotični? Ali da bi se namazali z banano in potešili občutek po lakoti? 😉

Kozmetični izdelki že po sami definiciji ne smejo prehajati v krvni obtok. Za to poskrbi povrhnjica naše kože, ki prepušča le določene snovi.

Če si formulatorka lastne kozmetike, si verjetno želiš, da bi izdelki delovali na globje plasti. Je to sploh mogoče? Ali obstaja način, kako povečati absorpcijo določenih sestavin?

Odgovore na ta vprašanja najdeš v spodnjem zapisu!

Kakšna mora biti velikost molekule, da lahko prehaja skozi kožo?

Stratum corneum je zunanja plast epidermisa. Skrbi za zaščito kože pred tujimi snovmi, vseeno pa do neke mere prepušča določene molekule. To bo odvisno od velikosti molekule, razmerja vodotopnosti in lipofilnosti ter stanja kože.

Kot magična meja velikosti molekule, ki prehaja skozi zgornje plasti kože, je določena velikost 500 Daltonov (krajše Da).

Enoto Da lahko pri kemikalijah (tudi naravne kozmetične sestavine so kemikalije) približno enačimo z gram/mol snovi, ki je enota, ki nam pove molsko maso neke snovi. Sklepamo lahko, da molekuli s 500 Da ustreza premer približno 1 nm.

Predstavljaj si: molekula z 1 nm velikosti prehaja skozi epidermis, ki ima debelino približno 80.000 nm. To je podobno, kot da bi buciko potiskali iz ene strani nogometnega igrišča na drugo!

Če molekuli uspe prodreti skozi epidermis, pride so plasti, ki se imenuje dermis. Dermis je sicer ožiljen in bi sestavina teoretično lahko prehajala v kri – vendar vsebuje tudi druge strukture (npr. imunske celice makrofage), ki odstranijo tujke, preden se to lahko zgodi.

Zdravila vs. kozmetika

Zdravila imajo povsem drugo funkcijo, zato zdravilne učinkovine ne spadajo v kozmetične izdelke.

V Uredbi o kozmetičnih izdelkih so snovi, za katere se predvideva prehajanje v krvni obtok, strogo regulirane z največjimi dovoljenimi odstotki vsebnosti v izdelku, ki zagotavljajo, da se to ne bi zgodilo.

Vseeno se tehnologija izboljšuje in danes lahko z večjo natančnostjo ugotovimo, ali se snov slučajno absorbira v kri ali ne. Ravno zaradi tega je potrebno neprestano spremljati posodobitve Uredbe, kjer bo to navedeno.

60 do 100 % prehajanje skozi povrhnjico je vsekakor nerealno. Do dermisa lahko preide maksimalno 10 % določene sestavine, če ima ta ugodne lastnosti za prehajanje.

Katere sestavine prodrejo v nižje plasti epidermisa in katere ne?

Hialuronska kislina (HA) deluje kot vlažilo. Neobdelana visokomolekularna HA obsedi na površini kože, kjer veže vodo iz globljih plasti kože in deloma iz zraka. Nizkomolekularna HA lahko minimalno prehaja v roženo plast, kjer ima podobno delovanje.

Okluzivi in emolienti (rastlinska olja, masla, voski) ostanejo na površini kože zaradi svoje lipofilnosti in velikosti molekul. Ena molekula triglicerida oleinske kisline (trigliceridi so osnova rastlinskih olj in masel) ima molsko maso 885 g/mol oz. 885 Daltonov, kar ne ustreza kriteriju za prehajanje v globje plasti kože. Zato obsedijo na površju kože, kjer skrbijo za zmanjšanje/preprečevanje izhlapevanja vode skozi kožo.

Kolagen in elastin sta proteina z visoko molekulsko maso (64,000 – 120,000 Da) in kot taka ne prehajata skozi roženo plast.

Vitamin C (askorbinska kislina) in retinol imata dovolj nizko molekulsko maso za prehajanje rožene plasti v globje plasti kože (176 oz. 286 Da), prav tako peptidi, manjši od 500 Da.

Večje molekule (kolagen, elastin, rastni faktorji) bi sicer naj lahko prehajali tudi skozi lasne mešičke, ker pa je odstotek površine kože, ki jo predstavljajo lasni mešički v povprečju le 0,1–1 %, je malo podatkov, ki bi nakazovali na občuten vpliv na delovanje kože.

Kako učinkovita je kozmetika, če je prehajanje skozi kožo tako oteženo?

Da lahko načrtujemo uspešen kozmetični izdelek, moramo poznati zgradbo kože in delovanje sestavin. Zavedati se moramo, da so številne sestavine učinkovite tudi na površini kože.

  • Rastlinsko olje v nižjih plasteh ne bi bilo učinkovito. Želimo, da ostane na površini kože, kjer deluje emolientno in zmanjša transepidermalno izgubo vode.
  • Za sestavine, ki omogočajo porjavitev kože brez izpostavitve soncu pa želimo, da prehajajo skozi stratum corneum. Tam se namreč vežejo na aminokisline in povzročijo obarvanost.
  • Peptidi so biomimetični (pomeni, da bodo dobro potovali skozi kožo, če jim vdelamo v podlago z osmoliti) in so dokaj majhne molekule, ki v pravilnem mediju/podlagi prehajajo tudi do stratum basale (prva plast epidermisa, nad dermisom). Od tam lahko prehajajo v dermis ali se zadržijo na prehodu epidermis-dermis, kjer lahko ustavljajo tvorbo melanina (posvetlitveni kozmetični izdelki), povečajo sintezo kolagena…

Kako formuliramo izdelke, da bodo sestavine prodrle na želeno mesto?

Nizkomolekularnim sestavinam omogočamo globlje prehajanje v kožo na več načinov.

1. Formuliranje z emulgatorji

Neionski emulgatorji (tipični predstavniki so sicer »nenaravni« polisorbati) omogočajo dostavo sestavin do srednjih plasti epidermisa, brez (pretiranega) draženja kože. Zaradi njihove kemijske zgradbe enostavno prehajajo in omogočajo prehajanje drugim sestavinam skozi intercelularni lipidni dvosloj.

2. Uporaba osmolitov

Do srednje plasti epidermisa (stratum granulosum) potujejo tako imenovane osmolitične sestavine (glicerol, propilen glikol, butilen glikol, vlažila; natrijev PCA) – relativno enostavno prehajajo do želenega mesta delovanja.

Osmoliti so tiste molekule, ki vežejo in obdržijo vodo v plasti, kjer se nahajajo. Rezultat je bolj napeta koža in zmanjšana izguba vode skozi povrhnjico. Prav tako pomagajo pri izboljšanju prehajanja drugih snovi v kožo.

3. Uporaba liposomov

Aktivne sestavine lahko »ujamemo« tudi v kompleksne dostavne sisteme, mehurčke, ki zaradi svojih ugodnih lastnosti sestavine dostavijo do mesto delovanja. Med t.i. liposome spada koncentrat liposomov Natipide ECO.

Ob formuliranju izdelkov se moramo zavedati, da za učinkovitost izdelka ni nujno, da prodre v nižje plasti kože. Dobro zasnovana formulacija omogoča, da sestavine pridejo do želenega mesta delovanja.

Zapomni si ključna pravila pri formuliranju aktivne kozmetike!

1. Dobro spoznaj kožo in njene funkcije.

2. Spoznaj specifike kože, za katero formuliraš.

3. Razišči sestavine.

4. Razmisli, na katero plast kože mora delovati sestavina, da bo dosegla želeni učinek.

5. Načrtuj izdelek tako, da uporabiš manj sestavin, vendar naj bodo tiste multifunkcionalne (pokrivajo več funkcij delovanja in v izdelku).

Te zanimajo sodobni pristopi formulacije naravne kozmetike? Pridruži se enoletnemu programu Šole formuliranja naravne kozmetike.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja