Smo na dopustu! Vaša naročila bodo odposlana po 1. 8.! Skrij obvestilo

Dišeči “roadtrip” po Maroku

Odkrivanje novih dežel je zame posebna pustolovščina! Preko srečevanja novih ljudi in kultur se vedno naučim kaj novega o sebi. Najbolj od vsega pa me zanimajo vonji dežel – ko potujem, zbiram vonje ulic, trgovin, pokrajin … ki se kot dišeče razglednice vtisnejo v moj spomin …

V Maroko smo se odpravili med prvomajskimi počitnicami, dva starša in trije otroci različnih starosti (tri, deset in petnajst let). Potovanje smo pričeli in končali v mestu Fez – v osmih dneh je bilo vožnje za več kot trideset ur. Otroci so se kljub naporni vožnji res dobro držali in potovanje je potekalo bolj ali manj v harmoničnem družinskem vzdušju. 😉

1. dan: Fez

Potem ko smo si na letališču izposodili kombi za naše potovanje, smo se v kaotičnem prometu avtomobilov, mortorjev, ljudi in ovc komajda prebili do centra mesta. Nastanili smo se v stanovanju takoj ob vstopu v medino (staro mestno jedro). Tik pod nami je bila štalca z ovcami, razgled s terase je razkrival realističen pogled na mesto – od zasvinjanih barak do razkošnih palač.

V ozkih ulicah medine smo odkrivali zelišča in začimbnice Maroka, se navduševali nad pisanimi preprogami, torbicami in keramiko ter si zakrivali oči/nos ob pogledu na ovce in koze, ki so jih praktično kar na ulici dajali iz kože.

Fez je znan po usnju in slikoviti Chouari, kjer barvajo usnje. Kamniti bazenčki so napolnjeni z različnimi barvili – kurkumo uporabljajo za rumeno, papriko za rdečo, indigo za modro … Preden neobdelano živalsko usnje namočijo v barvilo, ga zmehčajo v beli tekočini, ki jo naredijo iz kravjega urina, golobjih iztrebkov, apna, soli in vode. Si predstavljaš, kako je smrdelo? Ne, v življenju še nisem vonjala česa tako ogabnega in predstavljam si, da se je takšen vonj razlegal po ulicah v srednjem veku …

Da bi si opomogla od intenzivnih vonjav, sem v eni od “drogerij” kupila eterično olje atlaške cedre – a glej ga zlomka, kaj kmalu sem ugotovila, da je redčeno v olivnem olju! Sovražim, ko me prelisičijo – in to se na tem potovanju ni zgodilo samo enkrat.

Ob koncu dneva smo si na terasi privoščili tradicionalni maroški metin čaj, ki nas je spremljal skozi vse potovanje. Posladkali smo se s kaktus figami in uživali v pogledu na živahno večerno mesto …

Sredi noči je moje nosnice predramil vonj po ovcah, ki se mu je pridružil nekoliko plesnivi vonj iz kopalnice. Posegla sem po eteričnem olju sivke, prijalo mi je nekaj domačega in pomirjujočega.

2. dan: Fez – Azrou – Midelt – Zouala

Fez smo zapustili v jutranjih urah, kajti pred nami je bil dan vožnje preko gorovja Atlas do začetka puščave.

Kavico in metin čaj smo popili v mestecu Azrou, nato pa se sprehodili skozi gozd atlaške cedre. Les atlaške cedre je čudovito aromatičen, vonj balzamičen, sladek, lesni. Zdaj je idealen čas za nakup eteričnega olja cedre – odlično je pri alergijah in prva izbira pri celulitu!

V gozdu smo se srečali z magoti ali berberskimi magaki, ki so prijazne in komunikativne opice.

Večji del dneva je deževalo, vendar se je turobno vreme ujemalo s slikovito gorsko pokrajino. Pozno popoldne smo prispeli do kraja Midelt, kjer smo pojedli svoj prvi – a gotovo ne zadnji – tagine (tradicionalna maroška jed z zelenjavo, krompirjem in mesom, pripravljena v glinenih posodah).

Domačin nas je povabil, da si pogledamo njegov atelje s preprogami. Posedel nas je, nam postregel čaj in začel razkazovati preproge. Vau, berberske preproge so res čudovite! Narejene so iz naravnih materialov, barvane z naravnimi barvami in ročno tkane. Privoščila sem si dve krasni preprogi, barantanje je bilo dolgo, a zabavno.

V poznih večernih urah smo prispeli na v Zoualo, oazo sredi puščave, kjer smo se nastanili v tradicionalni berberski hiši iz blata. Vonj po pesku me je pomirjal. Kako bi opisala vonj po puščavskem pesku? Suh, topel, lesni … Najdeš še kakšen pridevnik?

Dan 3: Zouala – Merzouga/puščava – Zouala

Prebudili smo se v slikoviti oazi datljevih palmovcev, zares čudovito!

Po berberskem zajtrku (palačinke, sveže stisnjen pomarančni sok, čaj in kava) smo se sprehodili skozi oazo in se posladkali z datlji. Otroci so uživali v raziskovanju okostij in izkopanin – hči je ponosna našla fosil in je postala prava preučevalka kamnov.

Po kosilu smo se odpeljali južno proti puščavi, opazujoč, kako zelenje izginja, košček za koškom … Na koncu je ostal samo še pesek … S kamelami smo se odpravili na tipično turistično turo ob sončnem zahodu – vendar smo se kaj hitro obrnili, kajti zajel nas je puščavski vihar … pesek se mi je zasidral v lase, zakrivali smo si oči … jaz sem uživala, vendar to vsekakor ni bila situacija, v kateri bi želela vztrajati z otroki …

V puščavo se gotovo vrnem, kljub viharju me je prevzela njena spokojnost, minimalizem …

Dan 4: Zouala – Dades Gorges – Boumalne Dades

Za zajtrk smo zmazali vsak po dve berberski palačinki in se poslovili od našega čudovitega gostitelja Mhameda. Krenili smo proti vzhodu skozi barvito pokrajino v smeri Dades Gorges.

Na poti smo pojedli že peti tagine potovanja (maroška jed) in se preko hribov v barvi čokolade s kombijem povzpeli čez strahoviti prelaz Dades Gorges. Jaz sem se tresla od strahu, otroci pa so se zelo zabavali!

Nastanili smo se v tipični maroški kasbah (nekdaj so bile to utrdbe iz blata, ki so jih zdaj spremenili v hotele, restavracije, muzeje) z enkratnim razgledom na hribovje!

Dan 5: Boumalne Dades – Kalaat M Gouna – Ait Benhaddou – Telouet

To je bil dan, ki sem se ga posebej veselila, saj sem bila dogovorjena za obisk farme vrtnic in destilarne! Mesto Kalaat M’Gouna je znano po vrtnicah in ravno teden dni nazaj se je tam odvijal Festival vrtnic.

Sprejel nas je Ismail Aoa, solastnik destilarne in kooperative Rouh Ennabta. Destilacije se je naučil od svojega očeta. Peljal nas je na ogromno posestvo vrtnic, kjer je ravno potekala žetev … Moja hčerka se je takoj pridružila ženskam, ki so nabirale vrtnice in jih skrbno polagale v bombažne vrečke.  Vau, še nikoli v življenju nisem videla toliko vrtnic … bilo je kot v sanjah …

Po ogledu plantaže smo obiskali še trgovino in destilarno, kjer so pravkar destilirani vrtnico. Prevonjala sem paleto eteričnih olj, ki jih proizvajajo sami. Jasno, najbolj sta me očarala vrtnica in neroli (cvetove nerolija nabirajo v Marakešu v mesecu marcu in jih pripeljejo v destilarno v Kaalat). Ostala bi celo večnost, toda preganjal nas je čas, pred nami je bila še dolga pot …

Pot smo nadaljevali proti starodavnem zgodovinskem mestu Ait Benhaddou, kamor smo prispeli v poznih urah … Deževalo je, zato se nismo podali na odkrivanje mesta, ki je bilo videti siloma skrivnostno … Mesto je znamenitost UNESCA in prizorišče številnih filmov, kamnite hiše so “vgrajene” v hrib.

Nato smo se povzpeli preko skalnatega pobočja do mesta Telouet in prenočili v kamniti hiši na skoraj 2000 m nadmorske višine …

Dan 6: Marakeš

Naše zadnje mesto na potovanju je bil Marakeš, kamor smo prispeli okoli opoldneva. Po milini, ki jo ponuja puščava, in umirjenosti Atlaškega hribovja, smo se v Marakešu znova srečali s stresom velikega mesta. Gužva na cesti, smrad in umazanija na ulicah, revščina, prodajalci in domačini, ki te hočejo na vsakem koraku prenesti naokrog …

Prav oddahnila sem si, ko smo vstopili v naš hotel, pravzaprav “riad”.  Riad pomeni “vrt” in gre za tipično maroško hišo z notranjim dvoriščem. Ko smo vstopili, je zadišalo po neroliju, in prav vse v hotelu je bilo odišavljeno z nerolijem … Riad je bil skrbno opremljen, z izjemnimi detajli. Počutila sem se kot v pravljici iz 1001 noči.

V hotelu so imeli tudi spa, kjer sem si privoščila hammam, tradicionalni maroški ritual – najprej te očistijo s črnim milom, nato te temeljito prekrtačijo s ščetko, na koncu pa te zavijejo v oblogo iz gline rhassoul. Božansko!

Ogledali smo si palačo Bahia, ki jo odlikujejo sobane z ornamenti in vrtovi z drevesi grenkega pomarančevca.

Večerni sprehod do glavnega trga Jemaa el-Fna je bil precej neprijetna izkušnja – ah, spet so me ogoljufali! Prodajalci na ulicah so zelo agresivni, domačini fehtajo za denar in ker se nisem zmenila zanje, so me obmetavali z zmerljivkami. Res ne maram nesramnih ljudi!

Kljub zoprnim izkušnjam me je Marakeš pritegnil, kot stičišče afriške, arabske in evropske kulture je to mesto, ki te inspirira in napolni z idejami!

Dan 7: Marakeš – Meknes – Fez

Zadnji dan v Maroku smo prevozili več kot 500 km med Marakešom in Fezom. Vmes smo se ustavili na plaži Bouznika nekje med Casablanco in Rabatom ter se naužili vonja po morju, soli in algah … Zadnji tagine smo pojedli na trgu mesta Meknes in prenočili v bližini letališča; naše letalo je imelo odhod ob pol šestih zjutraj.

V enem stavku: potovanje je bilo čudovito! Vendar sem bila presrečna, ko sem se vrnila domov. Kvaliteta življenja, ki jo imamo v Sloveniji, je neprecenljiva.

V Maroku so me najbolj očarale barve!

V Maroku se zares naužiješ barv. V barvah pokrajine sem našla več sto odtenkov rjave, od svetlo kremne barve puščave do temno čokoladnih barv skalnatih pobočij.

Preproge, keramika, torbice, šali in drugi ročno izdelani predmeti so obarvani z naravnimi barvami – prevladujejo rdeča, rumena in modra. Dizajn prepleta elemente preprostosti in razkošja, vsak predmet v prostoru ima pomen.

Tudi življenje v Maroku je preprosto (izjema so velika mesta). Ljudje so prijazni po naravi, mirni in dobrosrčni. Otroci so se sproščeno klatili po ulicah ali gnali ovce v hrib. Ni bilo videti, da bi pogrešali pametne telefone. 😉

Kaj mi v Maroku ni bilo všeč?

Če potuješ v Fez ali Marakeš, se pripravi na to, da te bodo ogoljufali. Poznajo šibke točke turistov, izurjeni so v vseh trikih. Zelo neprijetno se počutim, kadar me v manj razvitih deželah obravnavajo kot “Zahodnjakinjo”. Rada bi samo uživala v svojem potovanju, brez da me kdo zmerja ali skuša prenesti naokrog. Sem za enakopravnost!

No, tudi kar se tiče položaja žensk, v Maroku o enakopravnosti ne moremo govoriti. Pravzaprav sem imela ves čas potovanja stik samo z moškimi, v kavarnah so vselej sedeli samo moški (razent turistk, seveda).

Sicer je Maroko odlična destinacija za družine, ki rade potujejo. Cene so precej nižje od evropskih, tako hrane kot prenočišč. Opozorila bi na slabo higieno države – ker ni pitne vode, vam lahko hrana kaj hitro povzroči prebavne motnje. Mene so ves čas spremljale kapsule Salvia Dysbios’ Aroma, ki jih zares priporočam na vseh potovanjih v kraje z nepredvidljivo higieno.

Še en nasvet: previdno pri nakupu eteričnih olj, pa tudi rastlinskih olj (argan) in dražjih začimbnic (žafran). Ogromno je ponaredkov!

Bliža se poletje, že veš, v katere neznane kraje te bo popeljala tvoja radovednost? Če si že bila v Maroku, mi napiši svoje izkušnje in vtise. Upam, da sem te vsaj za trenutek prestavila v to čudovito deželo!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja