Konzervans v kremi ni izbira, temveč nuja

Cosgard-0

Tisti, ki iščejo 100 % naravno kozmetiko, se pogosto znajdejo pred dilemo: ali v kremo vključiti konzervans ali ne? Ne bom ovinkarila – konzervans v izdelkih, ki vsebujejo vodo, ni izbira, temveč nuja – če želite izdelovati varno kozmetiko.
Opažam, da se veliko ljudi zateka k naravni kozmetiki, ker verjamejo, da konvencionalna kozmetika škodi zdravju – ali celo ubija. Pa je res tako? Dajte no, velikim kozmetičnim firmam ni v interesu, da bi ljudem škodile, temveč, da bi prodajale varno kozmetiko in se tako čim dlje obdržale na tržišču. Da bi proizvodi na poličkah trgovin zdržali leto ali dve, preprosto morajo vsebovati učinkovite – in pogosto precej agresivne – konzervanse.
Tudi izdelovalci domače kozmetike stremimo k temu, da bi bili naši proizvodi “varni” – v vseh pogledih. Naša prednost je v tem, da lahko kreme izdelujemo sproti in v majhnih količinah. Vendar to ne pomeni, da lahko konzervans izpustimo.
Kremo, ki vsebuje oljno in vodno fazo, lahko v hladilniku hranimo največ pet dni. S prostim očesom v kremi ne boste zaznali nobenih sprememb, vendar to še ne pomeni, da mikroorganizmi še niso naseljeni v njej.
Mikrobiološki testi so pokazali, da mikroorganizmi v kremi tipa O-V (večji delež vodne faze), hranjeni izven hladilnika, že po treh dneh veselo plešejo!
Kakšna je funkcija konzervansa?
Konzervansi preprečujejo rast mikroorganizmov  – mednje štejemo gram pozitivne bakterije, gram negativne bakterije, plesen in glive.
Večina izdelovalcev naravne kozmetike se odloča za konzervanse, ki jih ekološki certifikati dovoljujejo v naravni kozmetiki. Naj jih omenim samo nekaj (podroben opis konzervansov pričakujte v enem od naslednjih blogov):

  • Rokonsal™ BSB (Benzyl alcohol, Glycerin, benzoic acid, Sorbic acid)
  • Cosgard ali Geogard® 220 (Dehydroacetic Acid, Benzyl Alcohol)
  • Dermosoft® 1388 ECO (Glycerin, Aqua, Sodium Levulinate, Sodium Anisate)
  • Preservative Eco (Benzyl Alcohol, Salicylic Acid, Glycerine, Sorbic Acid)

Ob izbiri konzervansa bodite pozorni na to, ali zagotavlja širok spekter delovanja. Nekateri konzervansi so na primer zelo učinkoviti pri bakterijah in glivah, pomanjkljivi pa pri plesni – zato jih moramo ustrezno kombinirati.
Ob uporabi konzervansov je potrebno upoštevati navodila proizvajalca – vendar se pogosto v praksi pokaže, da obljubljajo več, kot so dejanske zmožnosti konzervansa. Zato poskusite pridobiti čim več informacij iz različnih virov.
Kaj ni konzervans?
Vitamin E in CO2 ekstrakt rožmarina sta antioksidanta in s preprečevanjem nastanka mikroorganizmov nimata nobene zveze. Prav tako neučinkovit je ekstrakt grenivkinih pečk – razen če ni že predhodno konzerviran (kar je žal precej pogosto). Tudi eterična olja se promovirajo kot konzervansi – res je, da imajo protimikrobno delovanje, vendar v kremah niso učinkovita, posebej ne v nizkih koncentracijah, ki so varne za kožo.
Kakšne posledice lahko povzroči kontaminirana krema?
Izdelki, ki vsebujejo mikroorganizme, so kontaminirani in s tem škodljivi. Ne samo, da poškodujejo kisli plašč kože – povzročijo lahko kontaktni dermatitis, izpuščaje in celo zastrupitev.

  • Leta 2006 je bilo v bolnišnici v Barceloni pet pacientov v kritičnem stanju zaradi infekcij, ki jih je povzročila bakterija Burkholderia cepacia. Ne boste verjeli – bakterija se je skrivala v losjonu, ki ga je zdravniško osebje uporabilo za svoje paciente.

Vir: https://ccforum.biomedcentral.com/articles/10.1186/cc6778

  • V neki drugi bolnišnici je prišlo celo do smrti zaradi uporabe šampona, ki je bil kontaminiran z bakterijo Pseudomonas aeruginosa. Treba je poudariti, da so posebej občutljivi ljudje s šibkim imunskim sistemom.

Vir: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/3411153

Nekaj napotkov za učinkovito konzerviranje krem
1. Uporabi konzervans s širokim spektrom delovanja, v koncentraciji, ki bo učinkovita in varna za kožo.
Ni dovolj, da dodamo nekaj kapljic konzervansa, temveč uporabimo koncentracijo, ki je učinkovita (nekje med 0,6-4 %). Pravilo: konzervansa uporabi čim manj, a toliko, kot je potrebno. Konzervans vedno tehtaj.
2. Upoštevaj dobro proizvodnjo prakso

  • Delovno površino razkuži, prav tako vse pripomočke.
  • Sestavin se ne dotikaj z rokami, temveč vedno uporabi razkužene žličke/palčke.
  • Prav tako preveri vhodne sestavine – biti morajo sveže in nekontaminirane.
  • Destilirano vodo prekuhaj.

3. Izogibaj se sestavin, ki lahko pospešijo kontaminacijo

  • Svež sok aloe vere, zeliščni poparki ali prevretki, kozje mleko, izvirska voda ali voda iz pipe, med bodo zvišali možnost kontaminacije.
  • Prepričaj se, da je hidrolat svež; nekonzervirani hidrolati so mikrobiološko občutljivi, zato jih po odprtju jih hranite v hladilniku.

4. Uporabi primerno embalažo
Za shranjevanje emulzij so najbolj primerne brezzračne embalaže s pumpico. Tako v kremo ne bomo posegali z rokami, prav tako je ne bomo odpirali, s čimer bo onemogočen vstop mikroorganizmov. Kozmetični lončki so primerni samo za vzorčke ali majhne količine krem.
5. Preveri pH
Določeni konzervansi delujejo samo v točno določenem pH-ju, zato vedno preveri pH kreme in ga po potrebi uravnaj (npr. konzervans Rokonsal zahteva pH 5,4)
Rok uporabe?
Dejanski rok uporabe lahko pokažejo samo mikrobiološki testi, ki pa so za domače izdelovalce precej dragi. Na rok uporabe kreme bo vplivalo več dejavnikov – ob optimalnih pogojih izdelave, pravilni izbiri konzervansa etc. bi morala naša emulzija obstati vsaj dva meseca.
Še vedno nočeš uporabiti konzervansa?
Če – iz katerega koli razloga – še vedno ne želiš uporabiti konzervansa, potem preprosto ne izdeluj emulzij. Dobra alternativa so anhidridni izdelki (vsebujejo samo olja), ki pa jih vedno uporabi na navlaženem obrazu oziroma v kombinaciji z (mikrobiološko neoporečnimi) hidrolati.
Želiš izvedeti več? Emulzij se učimo izdelovati na naslednjih delavnicah:
Kreme od A do Ž, Emulzije – koncept in izdelava, Tečaj formulacije naravne kozmetike
Viri:

Preservatives


Kaeser, H. 20112. Naturkosmetik selber machen

 

7 thoughts on “Konzervans v kremi ni izbira, temveč nuja

  1. Andreja pravi:

    Pozdravljena Nina, kateri konzervans priporočaš za hidrolat?
    Sama ga shranjujem v hladilniku, pa vendar nimam vedno te možnosti.
    Vnaprej se ti zahvaljujem za odgovor.
    Lep pozdrav,
    Andreja

    • Nina Medved pravi:

      Živijo Andreja, načeloma lahko za konzerviranje hidrolata uporabiš enega od konzervansov, ki sem jih navedla zgoraj. Opcija je tudi konzervans Leucidal SF, ki ni tako učinkovit. Uporabiš lahko tudi alkohol 96 % vol., in sicer se za učinkovito konzerviranje uporabi 12 % koncentracija alkohola. Nekateri priporočajo, da se hidrolatom doda jabolčni kis. Lp,
      Nina

  2. Beti pravi:

    Nina pozdravljena,
    Ali to pomeni da ni dovolj ce je hidrolar v hladilniku ampak ga moramo se konzervirat. Koliko konzervansa pa dodamo in ali kar direktno v hidrolat? Ampak potem hidrolata ne morem uporaviti za oralno uporabo, npr ustno vodo ali pač?
    Hvala in lp, Beti
    C

    • Nina Medved pravi:

      Živijo Beti! Mnenja glede tega, koliko časa po odprtju je uporaben hidrolat, so različna. Nekateri pravijo 3 mesece, drugi 6, spet tretji pa 1 leto. Samo mikrobiološki testi lahko pokažejo, ali je naš hidrolat tudi eno leto po odprtju mikrobiološko neoporečen. Moje priporočilo je, da se hidrolat porabi v času 3-6 mesecev, v tem času pa se hrani v hladilniku. Sicer je priporočljivo dodati konzervans – 0,5 – 1 % cosgarda ali 12-15% alkohola 96-vol.% ali 2 % Leucidala SF (govorim v okvirih, odvisno od tega, kako dolgo želiš uporabljati hidrolat, pa tudi različni hidrolati so različno mikrobiološko občutljivi).
      Konzervans v ustni vodici ni problem – ni pa potem takšen hidrolat primeren za uživanje, seveda. Bodi pozorna tudi na to, da pri pretakanju hidrolatov stekleničko prej dobro razkužiš. Lep dan, Nina

  3. Beti pravi:

    Ojoj…imam dva vaša hidrolata (vrtnica in poprova meta), ki sem jih lani kupila in so odprti in niso bili v hladilniku?…jih lahko uporabim vsak kot osvežilec zraka ali v milu za roke ker se izpira?
    Hvala in lp, Beti

    • Nina Medved pravi:

      Živijo Beti, predlagam, da preverite, ali se v hidrolatih kaj “dogaja” – jaz malo hidrolata vlijem v lab čašo, da vidim, ali je morda zamegljen oziroma ali so v njem kakšne spremembe. Pa tudi vonj je dober indikator – če vonj ni spremenjen, potem sta hidrolata po vsej verjetnosti še vedno okej za uporabo v prostoru ali milu. Če pa je hidrolat mikrobiološko kontaminiran, vsekakor ni primeren niti za prostor. Moj namen je predvsem opozoriti, da so hidrolati mikrobiološko občutljivi in jih je treba opazovati – zdi se mi, da prepogosto ostanejo odprti tudi po leto, dve ali celo več.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja