Na obisku pri patru Ašiču

Deževno sobotno dopoldne … Branje knjige ob skodelici čaja in poslušanju glasbe je gotovo početje, ki bi se spodobilo na takšen dan – vendar je za mamo dveh kričeče razpoloženih otrok zgolj utvara. Da bi se izognila brodolomu živcev, ki me navadno doleti ob zaključku takšnih dni, otroka napokam v avto. ¨Kam pa gremo, mami?¨ ¨V samostan, na obisk h patru Ašiču.¨
Pater Simon Ašič (zdaj že pokojni) je svojo službo opravljal v samostanu v Stični. Tam je med 2. svetovno vojno začel zdraviti z zelišči – najprej svoje bolne brate, nato so k njemu začeli množično prihajati tudi drugi ljudje. Slovi po svojih izvrstnih čajnih mešanicah, tinkturah, kisu in glini. Vsi ti izdelki so naprodaj v zeliščni prodajalni samostana.
Glino, ki jo najdemo v prodajalni, kopljejo v Komendi. Tja se je okoli leta 1980 napotil Ašič in o zdravilnih učinkih gline podučil domačina Janeza Ferjuca, ki od tedaj po Ašičevih navodilih pripravlja glino za zdravljenje. Glina ima sposobnost, da prodre v del telesa, ki najbolj potrebuje pomoč – to vedo tudi živali, ki se instinktivno valjajo v blatu, da bi zacelile rane. Glino lahko pijemo, iz nje pripravimo obkladke, odlična pa je tudi v kozmetiki – za izdelavo mask, deodorantov, pilingov, zobne paste
Nato mojo pozornost pritegne polička s številnimi čaji: čaj za dobro počutje, za osvežitev, za otroke, ženski čaj, za ledvice in mehur, proti celulitu, za boljši spomin … Prijazno gospo prodajalko – ki je mojima zdaj že zdolgočasenima otrokoma podarila piščančka – vprašam, kje dobijo zelišča. Pričakovala sem, da bo naštela imena okoliških zeliščarskih kmetij, vendar pove, da jih večinoma uvažajo!!! Zakonodaja določa, da morajo zeliščarji za vsako rožco pridobiti licenco, kar je seveda drag špas! Skorajda bi se razvnela besna debata o moči farmacevtske industrije, če ne bi moja otroka nenadoma postala zelo lačna – jabolčne krhlje bi

V upanju, da ju še malo zamotim, se s krhlji odpravim k blagajni v sosednjem prostoru. Skozi steklo zagledam svetleče zlate posodice, ki so videti kot ogromne konzerve. Ah, čudovito! Gospa prodajalka pove, da so Američani med 2. svetovno vojno v teh konzervah s padalom pošiljali sir. Domačini so konzerve nosili Ašiču, in ta je v njih shranjeval zelišča.
Vsekakor domiselna in hvale vredna reciklaža!
V čajarni lekarne pojemo krhlje in se pocrkljamo s čajčkom za dobro počutje, nato pa se sprehodimo po pisanem vrtu samostana in si ogledamo cerkev. Pa je deževni dan skoraj pri koncu – in to brez brodoloma živcev!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.