Vodnik po parfumski piramidi: zgornje, srednje in spodnje note

Ko se začneš spoznavati s svetom parfumov, so parfumske note največkrat eden prvih pojmov, s katerim se srečaš. V upanju, da bo poznavanje not pomagalo pri oblikovanju tvojega parfuma, začneš raziskovati. A kmalu naletiš na prvo težavo: nekje je atlaška cedra označena kot zgornja nota, drugje kot spodnja. Ko poskušaš po notah sestaviti svoj parfum, pa ugotoviš še nekaj: poznavanje not še ni recept do dobrega parfuma.

Kaj so note in kaj je parfumska piramida?

Beseda nota ima v parfumeristiki več pomenov. Z njo lahko opišemo posamezen vonjalni vtis v parfumu, na primer noto vrtnice, ambre ali mošusa. V tem smislu nota ni nujno samo en dišavni material, temveč gre največkrat za akord, sestavljen iz več različnih materialov.

Ko parfumsko piramido uporabljamo za učenje ustvarjanja parfuma, z zgornjimi, srednjimi in spodnjimi notami največkrat označujemo posamezne aromatične materiale glede na njihovo hlapnost. Eterično olje bergamotke tako umestimo med zgornje note, absolut vrtnice med srednje, eterično olje sandalovega lesa pa med spodnje.

Parfumska piramida je vizualni prikaz, ki nam pomaga razumeti, kako se parfum razvija skozi čas.

Kako so razdeljene note

Zgornje note so tiste, ki jih v parfumu običajno zaznamo najprej in so posebej izrazite v prvih minutah po nanosu. So lahkotne, sveže in hitro hlapljive. Sem sodijo citrusi, borovci, zeleni in aromatični materiali.

Srednje note, ki jih imenujemo tudi srčne note, povezujejo začetni vtis parfuma z njegovo bazo. Pogosto predstavljajo glavno temo parfuma ter ustvarjajo polnost, teksturo in harmonijo. Med njimi najdemo številne cvetne, začimbne in zeliščne materiale.

Spodnje note praviloma hlapijo najpočasneje. Parfumu dajejo globino, težo in obstojnost, na parfumskem lističu pa jih lahko zaznavamo tudi več dni. Mednje sodijo lesni materiali, smole, balzami in korenine, na primer sandalov les, kadilna bosvelija in vetiver.

Zakaj so botanični materiali drugačni

Pri botaničnih materialih postane razvrščanje v zgornje, srednje in spodnje note nekoliko bolj zapleteno.

Eterično olje namreč ni ena sama aromatična molekula, temveč kompleksna mešanica številnih hlapnih spojin. Prava sivka na primer vsebuje več kot dvesto različnih spojin, med njimi linalol in linalilacetat, na njen vonj pa vplivajo tudi številne spojine, prisotne zgolj v sledovih.

Te spojine so različno hlapljive. Nekatere bomo zaznali predvsem na začetku, druge bodo na lističu prisotne več ur. Zato se lahko en sam botanični material razteza čez več ravni parfumske piramide, njegov vonj pa se skozi čas spreminja.

Prava sivka ni preprosto »ena nota«. Sama po sebi je majhna vertikalna kompozicija spojin z različno hlapnostjo.

To lahko najlepše doživiš sama: kapljico sivke nanesi na parfumski listič in jo povonjaj v različnih časovnih intervalih. Presenečena boš, kako se njen vonj spreminja.

Prav zato botanične materiale težje razvrščamo zgolj v eno skupino not.

V katero noto torej sodi atlaška cedra

Ko brskaš po spletu, lahko opaziš, da je isti material v različnih virih razvrščen različno. Razlogov je več: naravni materiali so kompleksni in se razlikujejo se glede na izvor, način pridobivanja, celo na sezono. Prav tako različni parfumerji uporabljajo nekoliko različne sisteme razvrščanja.

Dobra novica je, da lahko hlapnost svojih materialov preveriš sama.

Atlaška cedra po mojih izkušnjah sodi med spodnje note, saj njen vonj na parfumskem lističu zaznavam še naslednji dan.

Če nisi prepričana, kam bi uvrstila določen material, ga nanesi na listič in ga spremljaj skozi čas. Povonjaj ga takoj, čez eno uro, nekaj ur pozneje in naslednji dan. Beleži, kako se spreminjata njegova intenzivnost in vonjalni profil.

Tako na osnovi lastnih izkušenj ustvariš svojo “parfumsko piramido” – znanje, ki je pri kreiranju parfuma veliko uporabnejše od tabele s spleta.

Koliko spodnjih, srednjih in zgornjih not?

Kot začetni učni okvir se pogosto uporabljajo različna razmerja med zgornjimi, srednjimi in spodnjimi notami. Ena od možnosti je na primer 20 % zgornjih, 40 % srednjih in 40 % spodnjih not. Toda to ni univerzalno pravilo.

Svoje študente spodbujam, naj namesto slepega sledenja razmerjem razmišljajo o temi parfuma in občutku, ki ga želijo ustvariti. Struktura naj sledi ideji.

V sveži, lahkotni kolonjski vodici bodo pomembno vlogo igrali hitro hlapni citrusni in aromatični materiali. Temnejša, globlja ali bolj čutna kompozicija pa lahko vključuje bistveno več počasi hlapnih lesov, smol in balzamov.

Večji delež spodnjih not zagotovo pripomore k daljši zaznavnosti parfuma, vendar obstojnost ni odvisna samo od razmerja med tremi skupinami not. Pomembni so konkretni materiali, njihove lastnosti, koncentracija in način, kako delujejo skupaj.

Parfumska piramida ni formula parfuma

Na delavnicah se mi je že zgodilo, da so udeleženci primerjali materiale, ki so jih uporabili v svojem parfumu, z notami znanih parfumov. Če so se na obeh seznamih pojavili bergamotka, vrtnica in sandalov les, je hitro sledil navdušen zaključek: »Poglej, ustvarila sem Chanel!«

A stvar ni tako preprosta. Primerjamo namreč dve različni stvari: konkretne materiale, ki smo jih uporabili v svoji formuli, z notami komercialnega parfuma, ki opisujejo, kako parfum diši, in ne nujno, iz česa je sestavljen.

Če je med notami navedena vrtnica, to še ne pomeni, da parfum vsebuje naravni ekstrakt vrtnice. Njen vonj je lahko ustvarjen iz številnih sinteznih in naravnih dišavnih materialov. Enako velja za ambro, mošus, usnje in številne druge.

Parfumska piramida ne izda formule parfuma. Dejanska formula parfuma je lahko sestavljena iz več deset ali celo več sto dišavnih materialov, medtem ko piramida izpostavi le nekaj ključnih vonjalnih vtisov.

Zakaj parfuma ne kupimo “na prvo žogo”?

Ko parfum prvič povonjamo, so hitro hlapne zgornje note pogosto najbolj izrazite. Toda to je šele začetek zgodbe.

Ko te note postopoma izhlapijo, se razmerje med materiali spreminja in v ospredje prihajajo drugi deli kompozicije. Ravno počasneje hlapne spodnje note bodo na naši koži ostale najdlje.

Zato parfuma ne ocenjuj samo prvih nekaj minut.

Če ti je parfum všeč na lističu, ga nanesi na kožo. Zapusti parfumerijo in spremljaj, kako se razvija naslednjih nekaj ur. Če ti je všeč tudi takrat, ko prvi bleščeči vtis izgine in ostane njegova globlja sled, je veliko več možnosti, da si našla parfum zase.

Je poznavanje piramide ključ do dobrega parfuma?

Parfumska piramida je uporabno orodje. Pomaga nam razumeti hlapnost materialov, časovni razvoj parfuma in osnovno arhitekturo kompozicije. Za začetnika je lahko odlično izhodišče.

Ni pa recept za dober parfum.

Parfum ni dober zato, ker vsebuje pravilno razmerje zgornjih, srednjih in spodnjih not. Nekatere kompozicije so lahke in hitro hlapne, druge globoke in skoraj brez izrazitega svežega začetka. Tudi to je lahko zavestna ustvarjalna odločitev.

Zato piramido uporabljaj kot orientacijo, nato pa preveri, kako se parfum razvija na lističu in na koži. Sčasoma parfumska piramida ne bo samo koncept ali grafika, ampak nekaj, kar boš vonjala v materialih in parfumih.

Spoznaj parfumske note z nosom

Vabim te na Parfumski portret, praktično delavnico botanične parfumeristike, kjer boš raziskovala dišavne materiale, odkrivala svoj vonjalni okus in ustvarila svoj parfum.

Več o delavnici Parfumski portret